Odbojkarji Calcita Volley so se konec februarja udeležili mednarodnega turnirja v Dubaju, kjer je v soboto prišlo do vojaškega napada Irana. Čeprav so s tekmovanjem že zaključili, si želijo čim prej odpotovati domov, a za zdaj še nimajo informacij, kdaj se bo to zgodilo. Iz Dubaja se je za Sportklub oglasil trener Kamničanov Gregor Rozman in iz prve roke opisal trenutno stanje v Združenih arabskih emiratih.

Bizarna prekinitev tekme v Grosupljem, česa takega pa še ne (VIDEO)

Nogomet

22:18 5

Nogomet

22:18 5

Hude obtožbe: VAR so uvedli zaradi Real Madrida

Nogomet

11:15 0

Nogomet

11:15 0

Fenerbahče je favorit, a vse prej kot nepremagljiv

Odbojka

10:41 0

Odbojka

10:41 0

“V tem trenutku je tako kot zadnje štiri dni oziroma od sobotnega večera mirno. V zadnjih dveh dneh se življenje vrača skoraj v popolno normalo. Tudi gradbišča spet delujejo s polno paro, stvari se postavljajo na svoje mesto. Tudi mi skušamo ostati v nekakšnem normalnem ritmu, čeprav smo že v torek zaključili s tekmovanjem. Po prostem dnevu smo danes opravili trening. Po nekaterih informacijah čakamo klic ambasade in ministrstva za zunanje zadeve, ki naj bi nam sporočila, kdaj bo naš let in odhod domov,” nam je za začetek povedal trener kamniških odbojkarjev.

Upoštevali navodila slovenske diplomacije

Na sporedu je še vedno vrnitev z načrtovanim letom 8. marca, ki ga je zagotovil organizator turnirja, vendar je tudi glede tega precej nejasnosti, zato so stvari vzeli v svoje roke in upoštevali navodila slovenske diplomacije.

“Še vedno obstaja možnost, da se vrnemo s planiranim letom 8. marca, ki ga je organiziral organizator turnirja, a dejansko nimamo nobenih konkretnih informacij, ali bo to sploh izvedljivo. Organizator je zelo skop z informacijami, zato smo se kot skupina 16 fantov odločili, da se obrnemo na slovensko ambasado in poskušamo na ta način organizirati vrnitev domov. Po nekaterih informacijah naj bi se to zgodilo že v petek, a za zdaj lahko le čakamo in vidimo, kako se bodo stvari razvijale,” nam je priznal, da še ni prav nič gotovega Rozman.

V Dubaju je potekal turnir, ki ga je organiziral šejk Mansoor bin Mohammea bin Rashid Al Maktoum, predsednika Dubajskega športnega sveta, in velja za največji turnir v času ramazana. Ob Kamničanih so na njem nastopile še štiri evropske ekipe – italijanske Grottazzolina, Cisterna Volley in Cuneo Volley, beloruski Šahtjor Soligorsk ter domači Baniyas Club, katarski Al-Wasl in mongolski Darkhan Moguls.

Želja je, da se čim hitreje vrnejo v normalo

Negotovost v Dubaju jim otežuje tudi pripravo na nadaljevanje sezone, saj jih kmalu čaka končnica državnega prvenstva.

“Glede na to, kako negotova je trenutno situacija v svetu, je naš interes, da se čim prej vrnemo domov. Po drugi strani pa je pred nami končnica državnega prvenstva. Če se ne bi sami organizirali, sploh ne bi mogli trenirati. Radi bi se vrnili v domovino in čim prej nadaljevali normalen trenažni proces. S tekmovanji smo tukaj že zaključili, ostali pa smo v nekakšnem vakumu, kar seveda ni idealno,” je še povedal in z mešanimi občutki komentiral vprašanje, ali jim je kaj žal, da so se napotili v Dubaj.

“Kar se tiče tekmovalnega dela, nam ni niti malo žal. S tega vidika smo izkoristili vse, kar se je dalo. Kar pa zadeva vse ostalo … Če bi lahko zavrtel čas nazaj, je najlepše biti v krogu svojih najdražjih. To je najpomembnejše na svetu. A vračanje v preteklost pa ne pomaga. Kar je, je. Zdaj gledamo samo še na to, da ekipo čim hitreje in varno pripeljemo domov,” je bil jasen Rozman.

K sreči njihov hotel dovolj oddaljen

Trenerja Kamnika smo seveda tudi vprašali o tisti strašljivi soboti, ko so iranski izstrelki zadeli Dubaj. Kako so sami doživeli napad? “Imeli smo srečo, da je bil naš hotel od območja Palm Jumeirah, kjer je tudi pristanišče z ameriškimi ladjami, oddaljen dobrih 25 kilometrov. Edino, kar smo neposredno doživeli, je bilo to, da smo sredi noči prejeli obvestilo, da poteka napad. V hotelu smo se umaknili v klet. To je bilo praktično vse, kar smo imeli neposrednega stika z vojnim dogajanjem. Hotel je vendarle dovolj oddaljen, vse ostalo smo spremljali prek medijev. Nikakor pa ni dober občutek, ko vidiš, kaj se dogaja in kaj bi se lahko zgodilo. Za zdaj smo vsi na varnem, vse poteka normalno in upam, da bo tako tudi do vrnitve domov.”

Dodal je, da nihče v ekipi ni paničaril, a občutek vendarle ni prijeten: “Iskreno, nihče ni trepetal za življenje, a kot sem rekel, nikakor ni dober občutek, če se znajdeš na območju vojaškega konflikta.”

Čakalna vrsta in pričakovanje klica

Rozman se je dotaknil tudi dela slovenske diplomacije. Ocenil ga je kot zadovoljivo, ne ve pa, če bi lahko storili več ali manj. V primerjavi z dubajskimi oblastmi pa so bili veliko bolj odzivni. “Do nas je prišla informacija, kaj moramo narediti in katere kanale moramo spremljati. Takoj smo se prijavili na ambasado, povedali smo, kdo smo, in posredovali podatke o potnih listih. Odgovorili so nam, kaj moramo storiti, kasneje pa so nam sporočili tudi, da smo v čakalni vrsti in lahko pričakujemo klic, kdaj bo organiziran evakuacijski let. Naredili smo vse, kar so nam rekli, zdaj pa lahko samo čakamo. Težko ocenim, ali bi se lahko stvari odvile hitreje, lahko pa rečem, da je slovenska ambasada precej bolj odzivna kot tukajšnji organizatorji turnirja. Od slednjih praktično nimamo nobenih informacij.”

Kljub negotovosti ostajajo optimistični.

“Ostajamo pozitivni. Še vedno upam, da se bo v naslednjih urah nekaj premaknilo in da se bomo v petek res vkrcali na letalo. Ne smemo pa pozabiti, da je tukaj ujetih še veliko ljudi, tudi slovenskih in drugih evropskih državljanov. Veliko je tudi Azijcev. Skratka, kar nekaj ljudi je v podobnem negotovem položaju kot mi,” je še sklenil Rozman.